Živali od T do Ž

TAMARU je eden najredkejąih sesalcev na svetu. Tega majhnega bivola so Evropejci prvič dokumentirali ąele leta 1888. Živi samo na otoku Mindoro, na FIlipinih, in tehta okrog 300kg. Živi v neprehodnih gozdovih ob vodi, kjer se rad namaka. Tamaruji raje ľivijo v parih kot v čredi, razen takrat ko samice skotijo mladiče.

TAPIR Obstajata dve vrsti tapirov: Bairdov tapir zraste do 2m, doseľe telesno teľo do 400kg in ľivi v Srednji Ameriki; malajski tapir pa zraste do 2.4m in tehta največ 320kg. Življenska doba tapirjev je 30 let. Jedo mlade liste in poganjke. Tapirji so zelo gibčni in zlahka preplezajo zelo strma pobočja. Sporazumevajo se z rezkimi ľviľgi.

TASMANSKI VRAG Zaradi svojega srhljivega oglaąanja, črne barve in domnevnega slabega značaja so ga prvi evropski priseljenci imenovali vrag. Čepraj ni večji od majhnega psa, s svojimi močnimi zobmi in čeljustmi svoj plen poľre s koľo in kostmi vred. Mladiči se rodijo v materini vreči, ki se odpira nazaj in se trdno drľijo seskov prve 4 mesece svojega ľivljenja.

TENKONOGA OVCA je ľival subarktičnih in arktičnih predelov in ľivi na alpskih grebenih, travnikih in strmih, kamnitih pobočjih. Samci doseľejo 90cm viąine in tehtajo do 110kg. To je edina bela, divja ovca na svetu. Tenkonoge ovce imajo votle dlake, kar jim daje dobro toplotno izolacijo.

TIGER Sibirski tiger ali amur meri več kot 3m po dolľini in tehta do 300kg. Je daleč največji in najmočnejąi član druľine mačk. Kot večina vrst mačk, tudi tiger shrani svoj plen in se z njim hrani kar nekaj dni.

TOPI Topiji ľivijo v Afriki in so presenetljivo dobro druľbeno organizirani, tako da laľje branijo svoje ozemlje pred vsiljivimi čredami drugih topijev. Vsak samec ima svoje "teptalno področje," koąček golih, poteptanih tal kjer stoji. Če se mu pribliľa vsiljivi samec, oba poklekneta na sprednje noge in se borita z rogovi.

UHATI JAZBEC VREČAR Včasih je bil v Avstraliji uhati jazbec vrečar zelo raząirjen, zdaj pa je na spisku ogroľenih ľivali. Edina druga vrsta teh ľivali, pritlikavi jazbec vrečar, pa je ľe izumrla. Samci so dvakrat večji od samic in zrastejo do 55cm ter tehtajo do 2.5kg. Njihova velika uąesa jim sluľijo za hlajenje.

VILOROG ľivi samo ąe na planjavah v osrčju ZDA. Je edini preľiveli član druľine Antilocapridae. Je manjąi od belorepe srne. Odrasel vilorog tehta 60kg in je izjemno hiter, saj doseľe hitrost 90km/h. Samcu zrastejo veliki razcepljeni rogovi, povprečno dolgi 30cm, ki vsako leto odpadejo. Samica je manjąa in včasih ji zraste majhno rogovje, ki pa ni pogosto daljąe od njenih uąes.

VOLK je velik ropar in se hrani s srnami in jeleni, na nekaterih področjih svojega ľivljenskega prostora pa tudi z losi in bizoni, ki tehtajo več kot 450kg. Njegove močne čeljusti so dvakrat močnejąe od čeljusti domačega psa. Volk je zelo druľabna ľival in navadno preľivi vse ľivljenje v istem krdelu. Samo najmočnejąi samec in samica se parita, poskusi ostalih, da bi se parili, pa so kaznovani.

ZEBRA Ta bliľnji sorodnik konja ľivi v Afriki. Poznamo tri vrste zeber: Grevyeva zebra, Burchellova zebra in gorska zebra. Zaradi krčenja ľivljenskega prostora in prekomernega ulova so zebre postale ogroľene, njihovo počasno razmnoľevanje pa je to stanje samo ąe poslabąalo. Vsaka zebra ima drugačen vzorec črnobelih prog, največja raznolikost vzorca pa se kaľe okrog pleč.

ŽABA Po vsem svetu ľivijo ľabe različnih oblik in barv - razen an Antarktiki, kjer ľab ni! Žaba ima dolg, lepljiv jezik, pritrjen na sprednjem delu ust. Značilno za ľabe je, da lahko z neverjetno hitrostjo jezik iztegnejo in z njim ujamejo svoj plen.